Gasteria

Gasterija (latinsko Gasteria) je rod sukulentnih rastlin iz družine beluševih (Asparagaceae), ki vključuje približno 20 vrst, ki izvirajo iz Južne Afrike. Za te rastline so značilni debeli, mesnati listi, pogosto z značilnimi belimi pikami ali črtami na površini. Listi tvorijo rozeto, cvetovi gasterije pa so majhni in razporejeni v latastih ali grozdastih socvetjih. Gasterija je zaradi privlačnega videza in nizkih zahtev glede vzdrževanja zelo priljubljena v okrasnem vrtnarstvu. Ta rastlina se pogosto uporablja kot sobna in vrtna rastlina, idealna za gojenje v posodah in skalnata območja.

Rastline iz rodu Gasteria imajo kompaktno obliko in lahko zrastejo do 30 cm v višino, čeprav občasno najdemo tudi večje primerke. Njihovi listi so pogosto okrašeni z belimi pikami, črtami ali grebeni, kar daje rastlini dekorativen videz. Gasteria je precej odporna na sušo, zato je odlična izbira za suhe in sončne lege.

Etimologija

Ime rodu Gasteria izhaja iz latinske besede gaster, ki pomeni "želodec". Rastlina je dobila ime zaradi oblike cvetov, ki spominjajo na razširjen del želodca. Ime poudarja edinstveno strukturo cvetov, njihovo nenavadno obliko, ki gasterijo loči od drugih sukulent. Ime rodu simbolizira tudi pomen te rastline v botaničnih študijah.

Gasteria je dobila ime po znanem švedskem botaniku Carlu Linnaeusu, ki je rod prvi opisal v 18. stoletju. Ime se nanaša tudi na posebno obliko in strukturo rastline, kar poudarja njeno edinstvenost med drugimi sukulentami.

Življenjska oblika

Gasterija je trajnica sukulentna rastlina, ki tvori goste rozete mesnatih listov. Rastline tega rodu so običajno majhni grmi, nekateri pa s staranjem pri dnu rahlo olesenejo. Listi gasterije so lahko ravni ali rahlo ukrivljeni, pogosto z značilno voskasto prevleko ali belimi pikami na površini, kar jim pomaga zadrževati vlago in se prilagajati suhim razmeram.

Tako kot druge sukulente ima tudi gasterija dobro sposobnost shranjevanja vode v listih, kar ji omogoča, da preživi dolga obdobja suše. Ta rastlina lahko raste tako na polni sončni svetlobi kot v zmernih svetlobnih pogojih, zaradi česar je vsestranska rastlina za različna rastna okolja.

Družina

Gasterija spada v družino belušev (Asparagaceae), ki vključuje široko paleto sukulent, kot so aloe, hoveja, sansevierija in druge. Družina je znana po okrasnih rastlinah, ki jih pogosto gojijo v zaprtih prostorih ali na prostem v vročem podnebju. Rastline iz družine belušev (Asparagaceae) imajo običajno debele, mesnate liste, ki jim omogočajo prilagajanje suhim razmeram.

Rastline iz družine beluševih (Asparagaceae), vključno z gasterijo (Gasteria), imajo različne rastne oblike in prilagoditve, zaradi česar so pomembne tako za okrasne namene kot za različne ekosisteme. Široko so razširjene v tropskih in subtropskih regijah, kjer igrajo ključno vlogo pri ohranjanju vode in hranil.

Botanične značilnosti

Za gasterijo so značilni debeli, togi listi, ki tvorijo rozeto in lahko dosežejo dolžino do 30 cm. Listi so pogosto prekriti z belimi pikami ali črtami, ki so lahko svetlo sive ali bele barve. Cvetovi gasterije so običajno majhni, cevasti in razporejeni v latastih ali grozdastih socvetjih, ki so lahko rdeča, rožnata ali oranžna, odvisno od vrste.

Koreninski sistem gasterije ni zelo razvit, saj se rastlina osredotoča na shranjevanje vode v listih. Gasterija cveti poleti in običajno kratek čas, vendar lahko v domačih ali rastlinjakovih razmerah cveti večkrat na leto, če so vzdrževani optimalni pogoji.

Kemična sestava

Tako kot mnoge sukulente tudi gasterija vsebuje različne biološko aktivne spojine, vključno z iridoidi in flavonoidi. Te spojine imajo antiseptične, protivnetne in antioksidativne lastnosti, zaradi česar je gasterija uporabna v tradicionalni medicini. Vendar je treba opozoriti, da gasterija nima široke medicinske uporabe, čeprav se v nekaterih kulturah njeni listi uporabljajo za zdravljenje kožnih bolezni.

Gasterija vsebuje tudi naravna eterična olja, ki imajo pomirjujoč in sproščujoč učinek, zaradi česar je priljubljena rastlina za dekorativne namene v zaprtih prostorih. Ta olja se pogosto uporabljajo v aromaterapiji za ustvarjanje mirnega vzdušja.

Izvor

Gasterija izvira iz Južne Afrike, kjer jo najdemo predvsem v suhih in polsušnih območjih. Te rastline so prilagojene na okolje z nizko vlažnostjo, zaradi česar so odlične kandidatke za gojenje na območjih z minimalno količino padavin. V Južni Afriki gasterijo pogosto najdemo na skalnatih pobočjih, v razpokah v kamenju, kjer lahko rastline shranjujejo vlago in hranila.

Z razvojem vrtnarstva so gasterijo prilagodili za gojenje tudi v drugih državah, kot so Združene države Amerike in Evropa. Danes se gasterija pogosto uporablja kot okrasna sobna rastlina, idealna za gojenje v rastlinjakih in vrtovih, pa tudi kot ključni sestavni del vertikalnih vrtov.

Enostavnost gojenja

Gasterija je ena najlažjih sukulent za gojenje. Uspeva v pogojih, kjer imajo druge rastline težave, na primer v suhem in vročem podnebju. Gasterija zahteva minimalno nego in lahko raste v širokem temperaturnem razponu, hkrati pa je odporna tudi na pomanjkanje vode.

Za uspešno gojenje je pomembno, da gasteriji zagotovimo svetlo, a razpršeno svetlobo in jo redno, a zmerno zalivamo. Rastlina prenaša kratkotrajne suše in ne potrebuje pogostega presajanja, zaradi česar je idealna rastlina za vrtnarje začetnike.

Vrste, sorte

Med vrstami Gasteria so najbolj znane Gasteria bicolor, Gasteria verrucosa in Gasteria armstrongii. Te vrste se razlikujejo po obliki in velikosti listov ter intenzivnosti pik na njihovi površini. Na primer, Gasteria bicolor ima svetlo definirane bele pike na temno zelenih listih, medtem ko ima Gasteria verrucosa večje, mesnate liste z značilnimi grebeni.

Gasteria bicolor

Gasteria verrucosa

Poleg tega obstajajo številni hibridi, ustvarjeni za izboljšanje dekorativnih lastnosti gasterije. Ti hibridi imajo izboljšane oblike listov in cvetov, zaradi česar so priljubljeni za uporabo v vrtnarstvu in dekorativnih kompozicijah.

Velikost

Velikost gasterije je odvisna od vrste in rastnih razmer. V divjini lahko gasterija zraste do 60 cm v višino, v zaprtih prostorih pa običajno ne presega 30 cm. Listi gasterije so lahko dolgi od 15 do 25 cm in široki od 4 do 6 cm ter tvorijo goste rozete, ki s starostjo postanejo precej bujne.

Na velikost rastline vplivajo tudi ustrezni rastni pogoji. V rastlinjakih ali pod dobro osvetlitvijo lahko gasterija raste hitreje in tvori gostejše šope z več novimi listi.

Stopnja rasti

Gasterija ima zmerno stopnjo rasti. V obdobju aktivne rasti, ki običajno traja od pomladi do jeseni, lahko zraste do 5 cm v višino na mesec. Pozimi se njena rast upočasni in rastlina preide v fazo mirovanja.

Za spodbujanje intenzivne rasti je pomembno, da gasteriji zagotovimo dovolj svetlobe in vode. Nepravilna nega ali pomanjkanje hranil lahko upočasni rast rastline in povzroči njeno venenje.

Življenjska doba

Gasterija je trajnica, ki lahko ob ustrezni negi živi do 10 let ali več. Ne potrebuje pogostega presajanja in v ustreznih pogojih lahko ohrani svoj dekorativni videz več let. V naravi lahko gasterija živi veliko dlje, v zaprtih prostorih pa je njena življenjska doba pogosto omejena z rastnimi razmerami.

Življenjska doba rastline je odvisna tudi od njenega zdravja. Če je zaradi nepravilne nege, kot sta prekomerno zalivanje ali pomanjkanje svetlobe, izpostavljena stresu, se lahko njena življenjska doba znatno skrajša.

Temperatura

Gasteria ima raje zmerne temperature in lahko raste v temperaturnem območju od 15 do 30 °C. V zimskem obdobju je treba rastlino hraniti v hladnejših pogojih (okoli 10–15 °C), da se spodbudi mirovanje.

Temperatura v prostoru mora ostati stabilna brez ostrih nihanj, saj lahko to rastlino obremeni in vpliva na njeno rast in cvetenje.

Vlažnost

Gasteria prenaša nizko vlažnost, zato je idealna za suha okolja. Vendar pa ima raje zmerno vlažnost med 40 in 60 %. Pozimi, ko lahko ogrevanje zmanjša vlažnost v zaprtih prostorih, je priporočljiva uporaba vlažilnikov zraka.

Prekomerna vlažnost lahko povzroči glivične bolezni, zato je pomembno spremljati raven vlažnosti, da se prepreči prekomerno zalivanje.

Osvetlitev in postavitev prostora

Gasterija ima raje svetlo, a razpršeno svetlobo. Dobro uspeva v razmerah, kjer neposredna sončna svetloba ne pada na liste, saj lahko povzroči opekline listov. Najboljša lokacija za gasterijo je okno, obrnjeno proti vzhodu ali zahodu, kjer bo prejela dovolj svetlobe, vendar ne bo trpela zaradi pregrevanja.

Pozimi, ko so dnevi krajši, lahko gasterija potrebuje dodatno osvetlitev, da lahko še naprej raste in se razvija.

Tla in substrat

Za optimalno rast gasterija potrebuje dobro odcedna, s hranili bogata tla. Idealna mešanica zemlje za to rastlino je sestavljena iz vrtne zemlje, šote, peska in perlita v razmerju 2:1:1:1. Ta mešanica zagotavlja ustrezno prezračevanje korenin, preprečuje gnitje korenin in hkrati ohranja potrebno vlago za rast rastlin. Perlit in pesek pomagata izboljšati drenažo, kar je ključnega pomena, saj lahko stoječa voda v tleh povzroči gnitje korenin.

Priporočeni pH za zemljo za gasterijo je med 5,5 in 6,5, kar kaže na rahlo kisle razmere. Ta kislost pomaga rastlini učinkovito absorbirati hranila. Za izboljšanje drenaže in zagotovitev ustreznega prezračevanja je priporočljivo, da na dno lončka dodate plast ekspandirane gline ali drobnega gramoza, kar bo preprečilo tudi kopičenje vode in zaščitilo korenine pred gnitjem.

Zalivanje (poletje in zima)

Poleti gasterija potrebuje redno, a zmerno zalivanje. Zemlja naj ostane vlažna, vendar ne preveč mokra, saj lahko to povzroči gnitje korenin. Rastlino zalijte, ko se zgornja plast zemlje začne izsuševati. Pomembno je zagotoviti, da v loncu ali krožniku ne ostane odvečna voda, saj lahko to povzroči prenasičenost. Zato so lonci z dobrimi drenažnimi luknjami ključnega pomena.

Pozimi je treba zalivanje zmanjšati, saj rastlina vstopi v fazo mirovanja in potrebuje manj vlage. Tla se morajo med zalivanjem nekoliko izsušiti, da se izognemo prekomernemu zalivanju. Pomembno je spremljati pogostost zalivanja glede na temperaturo in vlažnost v prostoru, da preprečimo glivične bolezni in gnitje korenin.

Gnojenje in hranjenje

Za spodbujanje rasti in cvetenja je treba gasterijo redno gnojiti od pomladi do jeseni. Priporočljiva so uravnotežena tekoča gnojila z visoko vsebnostjo fosforja in kalija, saj ta elementa spodbujata nastanek cvetov in podpirata splošno zdravje rastline. Gnojilo je treba nanašati vsake 2-3 tedne, razredčeno z vodo, da preprečite opekline korenin in zagotovite, da rastlina prejme potrebna mikrohranila za zdravo rast.

Pozimi gnojila niso potrebna, saj je rastlina v fazi mirovanja. Prenehanje gnojenja v tem času pomaga preprečiti kopičenje soli v tleh, kar lahko moti absorpcijo hranil. Gnojenje se nadaljuje spomladi, ko rastlina začne aktivno rast, kar spodbuja cvetenje in okrevanje.

Cvetenje

Gasterija cveti v toplejših mesecih, običajno od pomladi do poletja, z velikimi belimi ali kremnimi cvetovi z intenzivnim sladkim vonjem. Cvetenje lahko traja več tednov, v optimalnih pogojih pa se lahko pojavi večkrat na leto. Cvetovi so razporejeni v grozde in s svojim močnim vonjem privabljajo opraševalce, kot so čebele in metulji, pa tudi ljudi.

Za dolgotrajno in obilno cvetenje je bistveno redno zalivanje, dobra osvetlitev in pravočasno gnojenje. Nezadostna svetloba ali nepravilna nega lahko povzročita šibko cvetenje ali celo popolno preprečitev cvetenja rastline.

Razmnoževanje

Gasterijo lahko razmnožujemo tako s semeni kot vegetativno. Razmnoževanje s semeni je počasen proces, ki zahteva visoko vlažnost in toploto. Semena je treba posejati v lahka, vlažna tla pri temperaturah med 22 in 25 °C, običajno pa kalijo v 2–3 tednih. Vendar rastline, vzgojene iz semen, običajno ne cvetijo 2–3 leta, zaradi česar je ta metoda manj zaželena za vrtnarje, ki iščejo takojšnje cvetenje.

Vegetativno razmnoževanje s potaknjenci je hitrejša in zanesljivejša metoda. Izberemo zdrave poganjke in jih ukoreninimo v mešanici peska in perlita. Potaknjenci se običajno ukoreninijo v 2-3 tednih, ta metoda pa zagotavlja, da potomci ohranijo značilnosti matične rastline. Vegetativno razmnoževanje vrtnarjem omogoča hitro pridelavo novih okrasnih primerkov.

Sezonske značilnosti

Od pomladi do jeseni gasterija aktivno raste in potrebuje redno zalivanje, gnojenje in dobro osvetlitev, da zagotovi zdravo rast in obilno cvetenje. V tem obdobju se rastlina še naprej razvija in lahko pričakujete, da bo dodala nove liste in cvetne klasove, ko so izpolnjeni potrebni pogoji.

Pozimi gasterija preide v fazo mirovanja in njena rast se znatno upočasni. Potreba po vodi in hranilih se zmanjša, zato je pomembno, da rastlini zagotovimo stabilne pogoje, da lahko v prihajajoči sezoni nabere energijo za naslednji cikel rasti in cvetenja. V tem obdobju je treba zmanjšati pogostost zalivanja in prenehati z gnojenjem.

Značilnosti nege

Nega gasterije zahteva pozornost pri osvetlitvi, zalivanju in vlažnosti. Ta občutljiva rastlina ne prenaša hitrih temperaturnih nihanj ali prepiha. Gasterija ima raje svetlo, a razpršeno svetlobo, zato jo je treba postaviti v okno, obrnjeno proti vzhodu ali zahodu, da se izognemo neposredni sončni svetlobi, ki lahko povzroči opekline listov.

Posebno pozornost je treba nameniti zalivanju. Gasterija zahteva redno zalivanje, vendar se je treba izogibati stoječi vodi v loncu, saj lahko to povzroči gnitje korenin. Vzdrževanje ustrezne ravni vlažnosti tal in zraka je ključnega pomena, saj lahko suh zrak povzroči rumenenje listov in odpadanje popkov.

Nega na domu

Za uspešno rast gasterije v domačih razmerah je treba upoštevati več ključnih dejavnikov. Rastlina ima raje svetlo, a razpršeno svetlobo, zato jo je najbolje postaviti na okno, ki je obrnjeno proti vzhodu ali zahodu, kjer bo prejela dovolj svetlobe, ne da bi bila izpostavljena neposredni sončni svetlobi.

Gasterija potrebuje zmerno vlažnost, kar je še posebej pomembno pozimi, ko lahko ogrevanje zniža vlažnost v zaprtih prostorih. Priporočljiva je uporaba vlažilnikov zraka ali redno pršenje listov z mehko vodo. Temperatura v prostoru naj bo od 18 do 25 °C, rastlino pa je treba zaščititi pred prepihom.

Presajanje

Gasterijo je treba presajati vsaka 2-3 leta ali ko njen koreninski sistem preraste lonec. Pri izbiri novega lonca mora biti njegov premer 2-3 cm večji od prejšnjega, da se korenine lahko prosto razvijajo. Lonec mora imeti dober drenažni sistem, da se prepreči zastajanje vode, kar lahko povzroči gnitje korenin. Idealni materiali so plastični ali keramični lonci.

Najboljši čas za presajanje gasterije je spomladi, preden se začne aktivno obdobje rasti. Pri presajanju rastlino previdno odstranite iz starega lonca, ne da bi poškodovali korenine, in jo presadite v svežo zemljo z dobro drenažo. Po presajanju nekoliko zmanjšajte zalivanje, da se rastlina prilagodi.

Obrezovanje in oblikovanje krošnje

Obrezovanje gasterije je potrebno za ohranjanje njene kompaktne oblike in spodbujanje rasti novih poganjkov. Odstranjevanje odmrlih ali poškodovanih delov pomaga ohranjati njeno okrasno vrednost in preprečuje kopičenje bolezni. Obrezovanje spodbuja tudi obilnejše cvetenje s spodbujanjem rasti stranskih poganjkov.

Če rastlina postane preveč redka ali dolgonoga, lahko izvedete obsežnejše obrezovanje tako, da stebla odrežete za 10 cm od dna. To bo izboljšalo gostoto rastline, spodbudilo njeno rast in zagotovilo intenzivnejše cvetenje.

Možne težave in rešitve

Ena glavnih težav, s katerimi se soočajo lastniki gasterij, je gnitje korenin, ki ga pogosto povzroča prekomerno zalivanje ali slaba drenaža. Da bi to preprečili, je bistveno spremljati vzorce zalivanja, zagotoviti dobro drenažo in se izogibati zadrževanju vode v lončku. V primeru gnilobe korenin je treba poškodovane dele previdno odstraniti in rastlino presaditi v nov lonec s kakovostno drenažo.

Druga pogosta težava je pomanjkanje hranil, ki lahko povzroči rumenenje listov in šibko cvetenje. Rešitev je začetek rednega gnojenja z uravnoteženim gnojilom, ki vsebuje esencialna mikrohranila, kot sta fosfor in kalij.

Škodljivci

Glavni škodljivci, ki lahko napadejo gasterijo, so listne uši, pršice in beli muhi. Te žuželke oslabijo rastlino, motijo njeno normalno rast in lahko povzročijo bolezni. Za preprečevanje škodljivcev je pomembno, da rastlino redno pregledujete glede škodljivih žuželk in vzdržujete optimalne pogoje za rast.

Če se odkrijejo škodljivci, se lahko uporabijo organski insekticidi, kot so milne raztopine ali neemovo olje. Možni so tudi kemični tretmaji, vendar je potrebna previdnost, da se rastlina ne poškoduje. Redno prezračevanje in dobra cirkulacija zraka pomagata preprečiti izbruhe škodljivcev.

Čiščenje zraka

Tako kot druge rastline tudi gasterija pomaga izboljšati kakovost zraka v zaprtih prostorih z absorpcijo ogljikovega dioksida in sproščanjem kisika. To je še posebej koristno pozimi, ko lahko zrak v zaprtih prostorih zaradi ogrevalnih sistemov postane preveč suh. Gasterija pomaga tudi vzdrževati optimalno vlažnost in ustvarja prijetno vzdušje v domu.

Povečana vlažnost je koristna ne le za rastlino, temveč tudi za zdravje ljudi. Vlaga, ki jo sprošča gasterija, pomaga preprečevati bolezni, povezane s suhim zrakom, in prispeva k splošnemu dobremu počutju v prostoru.

Varnost

Gasterija ni strupena niti za ljudi niti za hišne ljubljenčke, zato je varna za gojenje v domovih z otroki in živalmi. Vendar pa lahko dolgotrajen stik z rastlino povzroči blago draženje kože, zlasti pri ljudeh z občutljivo kožo. Da bi se izognili alergijskim reakcijam, je priporočljivo nositi rokavice pri obrezovanju ali presajanju rastline.

Čeprav Gasteria ni strupena, se je treba izogibati njenemu uživanju, saj lahko zaužitje delov rastline povzroči blage prebavne motnje. Vedno bodite previdni, še posebej, če so v hiši majhni otroci ali živali.

Zimovanje

Pozimi gasterija zahteva posebno pozornost. Preide v fazo mirovanja, zato je pomembno zmanjšati zalivanje in prenehati z gnojenjem. Rastlino je treba postaviti na hladno mesto s temperaturami med 10 in 15 °C, da se ohrani njeno zdravje. Pomembno je zagotoviti, da rastlina v tem času ni izpostavljena zmrzali ali temperaturnim nihanjem.

Ko pride pomlad in se temperature dvignejo, je treba zalivanje in gnojenje nadaljevati, da se spodbudi rast in cvetenje v novi sezoni. Postopen prehod iz mirovanja v aktivnost pomaga rastlini, da nadaljuje svoj razvoj in ostane zdrava.

Koristne lastnosti

Gasterija je znana po svojih koristnih lastnostih zaradi prisotnosti aktivnih spojin, kot so flavonoidi in eterična olja. Te spojine imajo antiseptične in protivnetne učinke, zaradi česar je rastlina uporabna za zdravljenje kožnih bolezni, kot sta ekcem in dermatitis.

Poleg tega se eterična olja gasterije uporabljajo v aromaterapiji za izboljšanje razpoloženja in zmanjšanje stresa. Vonj cvetov ima sproščujoč učinek, zaradi česar je gasterija koristna rastlina za izboljšanje psihočustvenega stanja.

Uporaba v tradicionalni medicini ali ljudskih receptih

V tradicionalni medicini se gasterija uporablja predvsem zunanje, zlasti za zdravljenje vnetij in kožnih bolezni. Poparki in izvlečki iz cvetov in listov gasterije imajo antiseptične in protivnetne lastnosti, zaradi česar so učinkoviti pri zdravljenju ekcema in dermatitisa.

Za zunanjo uporabo se poparki gasterije pripravljajo in uporabljajo kot obkladki ali mazila na prizadetih predelih kože za pospešitev celjenja in zmanjšanje vnetja. Pred uporabo v medicinske namene pa se je pomembno posvetovati z zdravstvenim delavcem, saj so lahko visoki odmerki izvlečkov strupeni.

Uporaba v krajinskem oblikovanju

Gasterija se zaradi svoje okrasnosti pogosto uporablja v krajinskem oblikovanju. Pogosto se uporablja za ustvarjanje čudovitih cvetličnih kompozicij na vrtovih in terasah, pa tudi za urejanje živih mej in gredic. Svetli in dišeči cvetovi gasterije jo naredijo dragocen element v krajinskem oblikovanju.

Poleg tega je gasterija idealna za vertikalno vrtnarjenje. Uporablja se lahko za okrasitev sten, pergol ali vrtnih ograj, s čimer doda živahne poudarke krajinskim kompozicijam in ustvari edinstveno vzdušje na vrtu.

Združljivost z drugimi rastlinami

Gasterija se dobro ujema z drugimi okrasnimi rastlinami, kot so fuksije, orhideje in sivka. Te rastline imajo podobne rastne pogoje: svetlo, razpršeno svetlobo, zmerno vlažnost in stabilne temperature. Takšne kombinacije ustvarjajo harmonične kompozicije, kjer vsaka rastlina poudarja lepoto drugih.

Vendar pa se je pri skupni rasti pomembno izogibati rastlinam, ki potrebujejo veliko vlage ali sence, saj Gasteria ne prenaša stoječe vode in ima raje sončna mesta.

Zaključek

Gasterija je čudovita in vsestranska rastlina, ki je odličen dodatek vsakemu vrtu ali domu. Z minimalnimi zahtevami po negi in okrasno vrednostjo je idealna za vrtnarje začetnike ali tiste, ki imajo omejen čas za nego rastlin. Ne glede na to, ali jo gojite v loncu ali kot del vrtne kompozicije, bo gasterija zagotovo polepšala vsak prostor.

Zaradi svojega edinstvenega videza, odpornosti na sušo in estetske privlačnosti si gasterija zasluži mesto tako v dekorativnem vrtnarstvu kot v tradicionalni medicini. Zaradi svoje vzdržljivosti in enostavnosti nege je idealna rastlina za tiste, ki želijo polepšati svoje bivalne prostore.