Jasmine

Jasmin (Jasminum) je rod trajnic iz družine oljk (Oleaceae), znan po svojih dišečih cvetovih, ki vključuje približno 200 vrst. Najdemo ga predvsem v tropskih in subtropskih regijah po vsem svetu. Vrste jasmina so lahko grmičevje ali vinska trta, zaradi česar so primerne za okrasne zasaditve ter ustvarjanje zelenih sten in živih mej. Cvetovi jasmina se odlikujejo po močni aromi, ki se pogosto uporablja v parfumski industriji. Listi rastline so običajno preprosti, ovalni ali podolgovati, s sijočo površino.

Jasmin je lahko sobna ali vrtna rastlina, odvisno od vrste in podnebnih razmer. V zmernem podnebju jasmin pogosto gojijo v lončkih, ki jih pozimi prenesejo v zaprte prostore. V toplejših državah lahko raste v zemlji in krasi številne okrasne površine.

Etimologija

Ime "jasmin" izvira iz starodavnih jezikov in ima bogato kulturno zgodovino, povezano s to dišečo rožo. Oglejmo si izvor in razvoj tega imena podrobneje.

Izvor iz perzijščine:

Beseda "jasmin" izvira iz perzijske besede "یاسمن" (yāsaman), ki označuje dišečo rožo, znano po svojih čudovitih in aromatičnih cvetovih. Perzijska beseda "یاسمن" je v arabščino vstopila kot "ياسمين" (yasmin) in ohranila podoben pomen.

Razširjeno po arabskem jeziku:

Arabski izraz »ياسمين« (yasmin) se je razširil v druge jezike, vključno s turščino (»yasemin«) in osmanskim jezikom, kar je olajšalo njegovo nadaljnje izposojanje v evropske jezike. Izraz »yasmin« je v evropske jezike vstopil prek arabske trgovine in kulturnih stikov.

Pot v evropske jezike:

V angleščini se je beseda "jasmine" pojavila kot posledica prilagoditve arabskega "yasmin". Angleški "jasmine" je postal standardno ime za to rožo. V ruščini si je izraz "jasmine" sposodil iz zahodnoevropskih jezikov, najverjetneje prek francoskih ali nemških posrednikov, kjer je bila roža že znana pod imenom, podobnim angleškemu "jasmine".

Pomen in simbolika:

Jasmin je povezan z lepoto, čistostjo in dišavo. V različnih kulturah ima ta cvet simbolične pomene: v nekaterih državah velja za simbol ljubezni in romantike, v drugih pa za simbol čistosti in nedolžnosti. V literaturi in umetnosti se jasmin pogosto omenja kot simbol prefinjenosti in elegance.

Znanstveno ime:

V biološki klasifikaciji jasmin spada v rod Jasminum iz družine Oleaceae. Ime rodu izvira tudi iz latinske besede "jasmine", ki ima iste korenine kot ruska beseda "jasmine".

Življenjska oblika

Jasminove rastline so lahko grmičevje ali vzpenjavka, odvisno od vrste. Številne vrste jasmina imajo olesenela stebla, ki lahko pokrivajo velike površine. Vzpenjavke, kot je arabski jasmin (Jasminum sambac), lahko dosežejo 3–5 metrov višine in se vzpenjajo čez opore ali druge rastline, zaradi česar so idealne za vertikalno vrtnarjenje.

Grmičevje, kot je navadni jasmin (Jasminum officinale), ima kompaktno obliko in se pogosto uporablja v vrtnih kompozicijah. Te rastline so zelo primerne za ustvarjanje živih mej, obrob in okrasnih grmovnic. V obeh primerih ima jasmin raje sončna mesta in zmerno rodovitna tla.

Družina

Jasmin spada v družino oljk (Oleaceae), ki vključuje približno 30 rodov in 600 vrst rastlin, vključno z oljkami, forzicijami, ligustri in drugimi. Družina je znana po svoji raznolikosti, saj vključuje tako drevesa kot grmičevje, ki se pogosto uporabljajo v vrtnarjenju in urejanju krajine.

V družini oljk sta med drugimi pomembnimi rastlinami še ligulina, ki se pogosto uporablja v dekorativnem urejanju krajine, in oljka, vir dragocenega olja. Jasmin pritegne pozornost s svojimi okrasnimi cvetovi in intenzivnim vonjem.

Botanične značilnosti

Jasmin je rastlina z mehkimi, prožnimi stebli, ki so lahko podobna vini ali grmu. Listi so običajno usnjati, ovalni ali podolgovati in imajo sijočo površino. Cvetovi so običajno beli ali rumeni, razporejeni v grozdih in imajo bogat, prijeten vonj, ki postane izrazitejši zvečer.

Plod jasmina je običajno jagoda ali kapsula, ki vsebuje več semen. Rastlina običajno cveti spomladi in poleti, čeprav se trajanje cvetenja lahko razlikuje glede na vrsto in rastne razmere.

Jasminum mesnyi

Kemična sestava

Jasmin je znan po svoji bogati kemični sestavi, ki vključuje eterična olja, flavonoide, alkaloide, saponine in organske kisline. Eterična olja, ki jih najdemo v cvetovih, imajo izrazite aromatične lastnosti in se uporabljajo v parfumski in kozmetični industriji. Jasminova olja se zaradi svojih pomirjujočih in sproščujočih učinkov uporabljajo tudi v aromaterapiji.

Flavonoidi, ki jih najdemo v listih in cvetovih rastline, imajo antioksidativne lastnosti in pomagajo krepiti imunski sistem. Raziskave so pokazale, da imajo sestavine jasmina protivnetne in protimikrobne učinke, zaradi česar je rastlina koristna v ljudski medicini.

Izvor

Jasmin izvira iz tropskih in subtropskih območij Azije, Afrike in Evrope. Številne vrste, kot je arabski jasmin (Jasminum sambac), izvirajo iz jugovzhodne Azije, druge, kot je navadni jasmin (Jasminum officinale), pa iz Sredozemlja. V naravi te rastline najdemo v gozdovih, na odprtih območjih in v gorskih regijah, kjer uspevajo tako v senci kot na sončni svetlobi.

Že od antičnih časov so jasmin gojili na vrtovih in ga uporabljali kot okrasno in aromatično rastlino. Danes je jasmin razširjen po vsem svetu, zlasti v toplih podnebjih, kjer ga gojijo tako v zemlji kot v rastlinjakih.

Enostavnost gojenja

Jasmin je relativno nezahtevna rastlina, ki lahko uspeva v različnih pogojih, če so izpolnjene osnovne zahteve. Najraje ima sončna mesta in rodovitna, dobro odcedna tla. V zmernem podnebju jasmin pogosto gojijo v lončkih, da ga lahko pozimi prenesejo v zaprte prostore.

Za uspešno rast jasmin potrebuje redno zalivanje in gnojenje ter zaščito pred močnim vetrom in nizkimi temperaturami. Pozimi rastlina potrebuje manj vode in zaščito pred zmrzaljo.

Vrste in sorte

Obstaja približno 200 vrst jasmina, pri čemer je več sort še posebej priljubljenih kot okrasne rastline. Navadni jasmin (Jasminum officinale) je znan po svojih belih cvetovih, medtem ko je arabski jasmin (Jasminum sambac) znan po svojih dišečih cvetovih, ki se pogosto uporabljajo v proizvodnji parfumov.

Jasminum azoricum

Druge vrste, kot sta Jasminum azoricum in Jasminum nitidum, so prav tako priljubljene zaradi svojih privlačnih cvetov in vonja.

Jasminum sambac

Sorte jasmina se lahko razlikujejo po barvi, velikosti in obliki cvetov. Nekatere sorte imajo rumene cvetove, kot je Jasminum mesnyi, druge pa so lahko plazeče se trte ali kompaktni grmi, zaradi česar so primerne za različne sloge urejanja krajine.

Jasminum officinale

Velikost

Velikost jasmina se razlikuje glede na vrsto. Vijoličaste vrste, kot je Jasminum sambac, lahko dosežejo 3–5 metrov v dolžino in za rast potrebujejo oporo ali vzpenjavke. Grmovne vrste, kot je Jasminum officinale, so običajno visoke od 1 do 3 metre, odvisno od rastnih razmer in obrezovanja.

Velikost rastline je odvisna tudi od načina gojenja: v posodah bo jasmin ostal kompakten, medtem ko lahko v zemlji zraste bistveno večji.

Jasminum nitidum

Stopnja rasti

Stopnja rasti jasmina je odvisna od njegovih rastnih pogojev. V optimalnih pogojih (toplota, zadostna svetloba in redno zalivanje) lahko jasmin raste precej hitro, zlasti vinske trte. V eni sezoni lahko rastlina zraste za nekaj centimetrov, z ustrezno nego pa lahko začne cveteti v dveh ali treh letih po sajenju.

Pri gojenju jasmina v lončkih je lahko stopnja rasti nekoliko počasnejša zaradi omejitve korenin, vendar lahko redno gnojenje in menjava substrata spodbudita aktivno rast.

Življenjska doba

Življenjska doba jasmina je odvisna od vrste in rastnih razmer. Rastline lahko v povprečju živijo od 5 do 20 let, najboljše rezultate pa dosežejo z rednim obrezovanjem in ustrezno nego. Nekatere vrste jasmina, kot je Jasminum sambac, lahko živijo veliko dlje, zlasti če gojijo v ugodnih podnebnih razmerah in so zaščitene pred zmrzaljo.

Z dobro nego in ugodnimi življenjskimi pogoji lahko jasmin razveseljuje svoje lastnike več let in postane čudovit dodatek vrtovom ali domovom.

Temperatura

Jasmin ima raje toplo podnebje in ne prenese zmrzali, zato je idealen za gojenje v regijah z milim podnebjem. Optimalna temperatura za rast jasmina v spomladansko-poletnem obdobju je 18–24 °C. Pozimi lahko rastlina prenese temperature do 10–15 °C, vendar jo je treba hraniti v zaprtih prostorih, zaščiteno pred prepihom. Pri gojenju v loncih se je pomembno izogibati večjim temperaturnim nihanjem, saj lahko to negativno vpliva na zdravje rastline.

Pri gojenju jasmina na prostem na območjih z mrzlimi zimami je potrebna zaščita pred zmrzaljo. To lahko storimo tako, da rastline izkopljemo ali pozimi pokrijemo. Pomembno je tudi omeniti, da lahko pretirano visoke temperature poleti povzročijo stres za rastlino, zlasti če je vlažnost nizka.

Vlažnost

Jasmin ima raje zmerno vlažen zrak in ne prenaša suhosti, zlasti pozimi, ko lahko ogrevanje v zaprtih prostorih znatno izsuši ozračje. Za vzdrževanje optimalne vlažnosti je priporočljivo redno škropljenje listov ali uporaba vlažilnikov zraka, zlasti v domovih s centralnim ogrevanjem. To bo pomagalo preprečiti sušenje in venenje listov ter spodbudilo rast rastlin.

Vendar je pomembno vedeti, da lahko prekomerna vlaga v tleh povzroči gnitje korenin. Zato je ključnega pomena vzdrževati ravnovesje med vlažnostjo zraka in zalivanjem. Za večino vrst jasmina je priporočljivo vzdrževati vlažnost zraka na 50–60 %, kar je optimalno za rast in cvetenje.

Osvetlitev in postavitev v sobi

Jasmin je rastlina, ki ljubi sonce in za pravilno rast in cvetenje potrebuje veliko sončne svetlobe. Najboljši pogoji zanj so dobro osvetljeni prostori, kjer rastlina prejema sončno svetlobo 4–6 ur na dan. V zaprtih prostorih je jasmin najbolje postaviti na okenske police, obrnjene proti jugu ali zahodu, saj te lokacije zagotavljajo dovolj svetlobe.

Vendar pa se je v vročih poletnih mesecih pomembno izogibati neposredni sončni svetlobi opoldne, da preprečite pregrevanje in ožge listov. Če vaš dom ne zagotavlja dovolj naravne svetlobe, lahko uporabite umetno razsvetljavo, ki rastlini zagotovi potrebne pogoje za fotosintezo in cvetenje. Pomembno si je tudi zapomniti, da so za sorte jasmina, ki se razprostirajo po tleh, potrebne opore, da se rastlina lahko vzpenja in ustvarja živo zeleno steno ali lepo visi.

Tla in substrat

Jasmin za optimalno rast potrebuje lahka in dobro odcedna tla. Idealna mešanica zemlje mora biti sestavljena iz enakih delov humusa, šote, peska in perlita. Šota pomaga ohranjati potrebno vlago, pesek in perlit pa zagotavljata dobro drenažo, humus pa izboljša hranilno vrednost in strukturo tal. Ta mešanica omogoča koreninam rastline dihanje in preprečuje prenajedanje, kar je ključnega pomena za zdravje jasmina.

Kislost tal mora biti rahlo kisla, s pH vrednostjo med 5,5 in 6,5. Pomembno je spremljati kislost, saj lahko prekomerna alkalnost ali visoka kislost vplivata na absorpcijo hranil v rastlino. Za izboljšanje strukture tal je priporočljivo dodajanje organskih gnojil, kot je kompost, in redno osveževanje substrata med presajanjem.

Zalivanje

Poleti je treba jasmin zalivati redno, a zmerno. Rastlina ima raje vlažna tla, vendar ne prenaša zastajanja vode, zato je pomembno zagotoviti, da voda ne ostane v lončku. Poleti mora biti zalivanje obilno, zlasti v vročem vremenu, ko rastlina aktivno raste in cveti. Pomembno je, da ne pozabite zalivati le, ko se zgornja plast zemlje rahlo posuši, da se izognete gnitju korenin.

Zimsko zalivanje se znatno zmanjša. V tem času rastlina vstopi v obdobje mirovanja, prekomerna vlaga pa lahko povzroči gnitje korenin. Jasmin je treba zalivati manj pogosto in zagotoviti le rahlo vlago, da se zemlja ne izsuši. Pomembno je, da rastline ne postavljamo na prepih in da jo zaščitimo pred hladnim zrakom, saj to pomaga preprečiti stres, ki ga povzročajo ostra temperaturna nihanja.

Gnojenje in hranjenje

Jasmin potrebuje redno gnojenje za spodbujanje rasti in cvetenja. Spomladi in poleti, ko rastlina aktivno raste, lahko uporabite uravnotežena gnojila za cvetoče rastline. Optimalno je, da gnojila nanašate dvakrat na mesec, izmenično z organskimi (kot je tekoči kompost) in mineralnimi gnojili, bogatimi s fosforjem in kalijem, ki spodbujajo močna stebla in živahne cvetove.

Od jeseni do zime se gnojenje ustavi, saj jasmin v tem obdobju počiva. Pomembno se je izogniti prekomernemu gnojenju, saj lahko to povzroči prekomerno rast listov na račun cvetenja. Uporabljajo se lahko tako granulirana kot tekoča gnojila, pri čemer tekoča gnojila enakomerno porazdelimo po tleh med zalivanjem.

Razmnoževanje

Jasmin se lahko razmnožuje s potaknjenci in semeni. Potaknjence običajno vzamemo spomladi ali zgodaj poleti. Za razmnoževanje odrežemo zdrave poganjke, dolge približno 10–15 cm, odstranimo spodnje liste in jih ukoreninimo v mešanici peska in šote, pri čemer vzdržujemo temperaturo okoli 20 °C in vlažnost 80 %. Po 2–3 tednih potaknjenci običajno razvijejo korenine, nakar jih lahko presadimo v ločene lončke.

Gojenje jasmina iz semen zahteva več časa in potrpljenja. Semena je treba pred saditvijo v pripravljen substrat 24 ur namočiti v vodi, pri čemer je treba zagotoviti stalno temperaturo 20–22 °C. Kalitev lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev. Mlade rastline je treba med rastjo previdno presajati v večje lonce.

Cvetenje

Jasmin običajno začne cveteti spomladi in poleti, običajno od maja do septembra. Cvetovi so lahko beli, rožnati ali rumeni, odvisno od sorte. Imajo prijeten, pogosto sladek vonj, zaradi česar je jasmin priljubljena okrasna rastlina, zlasti za gojenje v zaprtih prostorih. Cvetenje lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od sorte in pogojev nege.

Za spodbujanje cvetenja jasmin potrebuje ustrezno osvetlitev in redno gnojenje, zlasti med aktivno rastjo. Pomanjkanje cvetov je lahko posledica nezadostne svetlobe ali hranil. Nekatere sorte jasmina, kot je Jasminum sambac, lahko cvetijo večkrat na leto, če so rastni pogoji optimalni.

Sezonske značilnosti

Jasmin je trajnica s posebnimi sezonskimi potrebami po negi. Poleti potrebuje več sončne svetlobe, tople temperature in redno zalivanje. V tem času rastlina aktivno raste in cveti, zato jo je treba pogosto gnojiti in zaščititi pred neposredno sončno svetlobo, da se preprečijo ožganine listov. Pozimi naj bo rastlina v stanju mirovanja, z minimalnim zalivanjem in brez gnojenja. V tem obdobju je potrebna tudi zaščita pred nizkimi temperaturami.

Za udobne zimske razmere lahko jasmin premaknete na hladnejše, a svetlo mesto, kjer temperatura ostaja med 10 in 15 °C. V tem času rastlina ne bo cvetela in potrebuje počitek, da prepreči stres in si pomaga pri okrevanju za naslednjo rastno sezono.

Značilnosti nege

Jasmin ne zahteva kompleksne nege, vendar potrebuje redno pozornost. Pomembno je vzdrževati optimalno raven vlažnosti in spremljati urnike zalivanja. Sončna svetloba in redno gnojenje ne le spodbujata zdravje rastline, temveč tudi izboljšujeta njene okrasne lastnosti. Vendar pa lahko prekomerno zalivanje ali uporaba napačnih gnojil povzroči težave, kot sta gnitje korenin ali pomanjkanje cvetov.

Občasno obrezovanje starih in poškodovanih vej izboljša videz rastline in spodbudi novo rast, kar vpliva na njeno polnost in cvetenje. Obrezovanje je najbolje opraviti konec zime ali zgodaj spomladi, da rastlino pripravimo na novo rastno sezono.

Nega na domu

Doma jasmin potrebuje redno zalivanje, vendar je pomembno, da se izognemo zastajanju vode v lončku. Lonci morajo imeti dobro drenažo, zemlja pa mora biti dobro prezračena. Poleti je treba zalivanje pogostejše, zlasti v vročih dneh, pozimi pa je treba zalivanje zmanjšati, da preprečimo gnitje korenin.

Poleg tega jasmin potrebuje redno obrezovanje, da ohrani svojo obliko in spodbudi rast. Občasno odstranjevanje ovenelih cvetov in poškodovanih listov izboljša videz rastline in spodbuja zdrav razvoj. Pomembno je tudi spremljati vlažnost zraka, zlasti pozimi, ko je zrak v prostoru lahko presuh.

Presajanje

Jasmin je treba presajati vsaki 1-2 leti, da zagotovite dovolj prostora za rast korenin. Pri izbiri lonca pazite, da je 2-3 cm širši od prejšnjega, da se korenine lahko prosto razvijajo. Za jasmin so primerni tako plastični kot keramični lonci. Keramični lonci so bolj estetski, vendar zahtevajo bolj previdno zalivanje, da se prepreči izsušitev zemlje.

Najboljši čas za presajanje je zgodnja pomlad, preden se začne obdobje aktivne rasti. To rastlini omogoča, da se prilagodi novim razmeram in pospeši okrevanje po presajanju. S koreninami ravnajte previdno, da jih ne poškodujete, in uporabite svež, dobro pripravljen substrat.

Obrezovanje in oblikovanje krošnje

Obrezovanje jasmina je potrebno za ohranjanje kompaktne oblike rastline in spodbujanje cvetenja. Odstranite stara, poškodovana in posušena stebla ter priščipnite konice mladih poganjkov, da spodbudite razvejanje. Po potrebi lahko krošnjo oblikujemo v majhno drevo ali grm, odvisno od sorte.

Za spodbujanje obilnega cvetenja je treba obrezovanje opraviti v skladu z obdobjem mirovanja, idealno konec zime ali zgodaj spomladi. To bo rastlini omogočilo, da ustvari nove poganjke, ki bodo zacveteli v naslednji sezoni.

Pogoste težave in rešitve

Ena glavnih težav pri gojenju jasmina je pojav rumenih listov, kar je lahko posledica pomanjkanja hranil, zlasti dušika, ali nepravilnega zalivanja. Rastlina lahko trpi tudi zaradi gnilobe korenin, če se uporablja preveč vlažna ali slabo odcedna zemlja. Da bi preprečili te težave, je bistveno spremljati stanje tal in rastlino pravilno zalivati.

Druga pogosta težava so škodljivci, kot so pršice, listne uši ali beli muhi. Za boj proti njim lahko uporabite posebne insekticide ali domača zdravila, kot so česen ali milne raztopine. Pomembno je redno spremljanje rastline in takojšnje ukrepanje ob prvih znakih okužbe.

Škodljivci

Glavni škodljivci jasmina so pršice, listne uši, beli mušice in mokarji. Pršice se pojavijo, ko je zrak presuh, in se kažejo kot fine mreže na spodnji strani listov ter rumene lise na listih. Da bi preprečili ta škodljivec, rastlino redno škropite in vzdržujte optimalno vlažnost.

Listne uši in beli muhi lahko povzročijo znatno škodo s sesanjem soka iz listov in cvetov. Za boj proti njim se lahko uporabijo insekticidi ali milne raztopine. Vedno spremljajte stanje rastline in ukrepajte ob prvih znakih okužbe.

Čiščenje zraka

Jasmin ni le okrasna rastlina, temveč tudi učinkovit čistilec zraka. Lahko absorbira škodljive snovi, kot so formaldehid, benzen in druge hlapne organske spojine, s čimer izboljša kakovost zraka v zaprtih prostorih. Zaradi svoje sposobnosti čiščenja zraka je jasmin idealen za pisarne in domove, kjer ne bo le okrasil notranjosti, temveč bo ustvaril tudi zdravo vzdušje.

Varnost

Jasmin ni strupena rastlina, vendar lahko njegov vonj pri nekaterih posameznikih povzroči alergijske reakcije. Stik z rastlino ali njenimi cvetovi lahko pri občutljivih posameznikih povzroči draženje kože ali težave z dihali. Pri gojenju jasmina je pomembno spremljati zdravje in se izogibati stiku z otroki in hišnimi ljubljenčki, zlasti če ima kdo v gospodinjstvu alergije.

Zimovanje

Pozimi jasmin potrebuje posebno nego, saj naj bi rastlina v tem obdobju počivala. Znižanje temperature na 10–15 °C pomaga jasminu vstopiti v mirovanje in prepreči prekomerno rast listov. V tem času je treba zmanjšati zalivanje in ne smemo gnojiti. Prezimovanje zahteva tudi zadostno količino svetlobe, da rastlina ne bi trpela zaradi pomanjkanja svetlobe.

Zdravstvene koristi

Jasmin ima številne koristne lastnosti, ki so cenjene v aromaterapiji in tradicionalni medicini. Izvleček jasmina se uporablja za pomirjanje živčnega sistema, lajšanje stresa in izboljšanje razpoloženja. Vonj jasmina ima sproščujoč učinek, pomaga zmanjšati tesnobo in izboljšati kakovost spanja.

Uporaba v tradicionalni medicini ali ljudskih zdravilih

Jasmin se v ljudskem zdravilstvu uporablja za pripravo poparkov in decokcij, ki imajo antiseptične in pomirjujoče učinke. Poparki iz jasminovih cvetov se uporabljajo za zdravljenje prehladov, glavobolov in nespečnosti. Jasmin pomaga tudi pri prebavi in krepi imunski sistem.

Uporaba v krajinskem oblikovanju

Jasmin je zaradi svojih dekorativnih lastnosti in vonja priljubljena rastlina v krajinskem oblikovanju. Uporablja se za ustvarjanje zelenih živih mej, živih ograj, pa tudi za okrasitev pergol in paviljonov. Sorte jasmina, podobne vini, so idealne za vertikalno vrtnarjenje, ustvarjanje živih sten, ki polepšajo vrt in služijo kot naravna senca.

Združljivost z drugimi rastlinami

Jasmin dobro uspeva v družbi številnih rastlin. Primeren je za kombinacije z drugimi cvetočimi rastlinami, kot so vrtnice, sivka in pelargonije, pa tudi z grmičevjem in majhnimi drevesi. Vendar se izogibajte sajenju jasmina v bližini rastlin, ki zahtevajo bistveno drugačne pogoje nege, na primer tistih, ki potrebujejo neposredno sončno svetlobo ali suho zemljo. Poleg tega lahko nekatere rastline zavirajo rast jasmina zaradi tekmovanja za hranila.

Zaključek

Jasmin ni le lepa, ampak tudi koristna rastlina, zaradi česar je idealen za gojenje v zaprtih prostorih in na vrtovih. Tudi vrtnar začetnik se lahko spopade z njegovo nego, če upošteva osnovna pravila gojenja in optimalne pogoje. Z ustrezno nego bo jasmin navduševal s svojim čudovitim vonjem in živahnimi cvetovi dolga leta.